Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej naj bi po poročanju zahodnih obveščevalnih služb pripravil nujni načrt za zapustitev države v primeru stopnjevanja nemirov. Poročilo, ki ga povzemajo tuji mediji, navaja, da bi se 86-letni voditelj v primeru zloma varnostnih sil ali njihovega dezerterstva zatekel v Moskvo. Načrt je bil domnevno zasnovan kot odziv na vse obsežnejše protivladne proteste in gospodarsko krizo, ki hromi državo. Rusija se v tem kontekstu pojavlja kot ključna zaveznica iranskega režima, saj naj bi v Moskvi že potekale priprave na morebiten sprejem Hameneja in njegovih najožjih sodelavcev. Situacija v Iranu postaja vse bolj nepredvidljiva, saj se varnostni organi spopadajo z notranjimi pritiski, medtem ko prebivalstvo zahteva korenite politične spremembe. Morebiten odhod vrhovnega voditelja bi pomenil konec sedanje ureditve v Teheranu, kar bi močno vplivalo na geopolitično stabilnost na Bližnjem vzhodu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo ponovno ostro posvaril iranske oblasti pred morebitnim nasilnim zatrtjem protestnikov, ki že drugi teden zapored na ulicah izražajo nezadovoljstvo. Trump je poudaril, da Združene države Amerike pozorno spremljajo dogajanje, in napovedal resne posledice, če bi režim zoper civiliste uporabil smrtonosno silo. Grožnja je odziv na stopnjevanje napetosti in strah mednarodne javnosti pred krvavim obračunom z demonstranti. Iransko pravosodje je v odgovor na mednarodne pritiske in notranje nemire napovedalo, da do udeležencev shodov, ki jih označujejo za izgrednike, ne bo prizanesljivosti. Razmere v državi ostajajo napete, saj iranske varnostne sile po ukazu vrhovnega voditelja skušajo vzpostaviti red, medtem ko Trumpova administracija ne izključuje možnosti vojaškega posredovanja v podporo protestnikom, kar dodatno zaostruje odnose med Washingtonom in Teheranom.

V Iranu se nadaljujejo in stopnjujejo množični protesti, ki so se začeli pred tednom dni. V soboto zvečer so manjši shodi potekali v prestolnici Teheran, medtem ko so se na zahodnem delu države razmere močno zaostrile in prerasle v nasilje. Iranske varnostne sile so se na demonstracije odzvale s povečano prisotnostjo na ulicah, oblasti pa so v poskusu zamejitve organizacije protestov in pretoka informacij močno omejile dostop do spleta po vsej državi. Napetosti v islamski republiki se po poročanju tujih tiskovnih agencij krepijo, saj protestniki izražajo nezadovoljstvo s trenutnim režimom. Kljub poskusom represije s strani varnostnih organov se ljudje še naprej zbirajo na ulicah večjih mest. Omejitev komunikacijskih kanalov v Iranu ni novost, saj država pogosto uporabi tovrstne ukrepe v času civilnih nemirov, da bi preprečila širjenje videoposnetkov policijskega nasilja v tujino.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so po aretaciji prepeljali v zvezni zapor v Brooklynu v New Yorku. Razkrito je bilo, da so ameriški vohuni mesece spremljali vsak Madurov korak pred aretacijo v Caracasu.

Donald Trump je ponovil grožnjo Iranu zaradi nasilja nad protestniki, pri čemer je navedel, da bodo ZDA posredovale, če bo Iran streljal na miroljubne protestnike. Iranski nacionalni varnostni svet pa je ZDA opozoril, da bi vmešavanje v proteste lahko povzročilo kaos v celotni regiji.

Po poročanju opozicije je bilo v protestih, ki so izbruhnili po sredinih splošnih volitvah v Tanzaniji, ubitih približno 700 ljudi. Zaradi kaotičnih razmer je Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) opozorilo Slovence v Tanzaniji na previdnost.

Madžarski premier Viktor Orban je na shodu v Budimpešti ob obeležitvi protikomunistične vstaje leta 1956 nagovoril svoje podpornike. V svojem govoru je ostro kritiziral Bruselj in Evropsko unijo, obtožujoč ju vojnega hujskaštva. V Budimpešti je potekal tudi opozicijski shod.

Po Združenih državah Amerike je potekalo več kot 2700 protestov, na katerih so milijoni ljudi izražali nasprotovanje politiki predsednika Donalda Trumpa. Protesti so potekali pod geslom 'Nočemo kraljev' in so opozarjali na domnevno avtoritarnost Trumpove vlade. Protestniki so se zbrali v številnih mestih, med drugim v New Yorku, Bostonu, Atlanti in Chicagu. Večjih izgredov ali nasilja ni bilo zabeleženih.

V Vidmu se je v torek zbralo približno 10.000 ljudi na propalestinskih protestih ob robu kvalifikacijske tekme za svetovno prvenstvo v nogometu med Italijo in Izraelom. Večina protestnikov je mirno izražala nestrinjanje s sodelovanjem Izraela, vendar je prišlo tudi do spopadov s policijo, v katerih so bili nekateri udeleženci ranjeni.

Madagaskarski predsednik Andry Rajoelina je po več tednih protivladnih protestov v nedeljo zapustil državo. Odletel naj bi s francoskim vojaškim letalom v Dubaj, potem ko mu je elitna vojaška enota obrnila hrbet.

Med protestom proti vojaški hunti v mestu Chaung U v osrednjem Mjanmaru je bilo ubitih najmanj 24 ljudi, 47 pa je bilo ranjenih. Motorno jadralno padalo je na množico odvrglo dve bombi. Napad se je zgodil na območju, ki ga nadzirajo uporniške skupine.

Izraelske oblasti so deportirale 171 aktivistov humanitarne flotilje Global Sumud, ki so želeli prebiti izraelsko blokado Gaze. Med izgnanimi je tudi švedska aktivistka Greta Thunberg. V priporu naj bi ostalo še neznano število aktivistov.

Švedska aktivistka Greta Thunberg naj bi bila v izraelskem priporu deležna nasilja, skupaj z drugimi aktivisti, ki so sodelovali v humanitarni flotilji Sumud. Po poročilih naj bi jim primanjkovalo vode in hrane, nekateri so bili prisiljeni piti vodo iz stranišča in poljubljati izraelsko zastavo. Dogodki so se zgodili med poskusom prebitja izraelske blokade Gaze.

V Gruziji so potekale lokalne volitve, ki jih opozicija vidi kot zadnjo priložnost za rešitev demokracije. Vlada je posvarila pred strogim odzivom na proteste, ki jih označuje kot poskus revolucije. Na ulice je pozvanih na tisoče ljudi.

Aktivisti, ki so bili pridržani s strani Izraela med poskusom dostave pomoči v Gazo, postopoma zapuščajo državo. Med njimi je več kot 20 italijanskih in 30 turških državljanov, ki so danes odpotovali iz Izraela.

V vseh večjih italijanskih mestih so potekali protesti in splošna stavka zaradi izraelskega prestrezanja flotilje s pomočjo za Gazo. Protesti, ki so ponekod prerasli v izgrede, so sledili četrtkovim demonstracijam. Stavka je povzročila težave po vsej državi.

Izraelske sile so prestregle še zadnjo ladjo humanitarne flotilje Sumud, ki je poskušala prebiti blokado Gaze in dostaviti humanitarno pomoč.

Na 73. mednarodnem filmskem festivalu v španskem San Sebastianu je zlato školjko za najboljši film prejel špansko-francoski film Los Domingos režiserke Alaude Ruiz de Azua. Festival je bil zaznamovan s protesti proti izraelskim operacijam v Gazi in opozorili na humanitarne razmere.

V Berlinu in Düsseldorfu se je zbralo več deset tisoč protestnikov, ki nasprotujejo izraelski vojaški akciji v Gazi. Organizatorji so napovedali, da pričakujejo še večjo udeležbo do večera.

Združene države Amerike so napovedale preklic vizuma kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, potem ko se je udeležil propalestinskega protesta v New Yorku in pozval ameriške vojake, naj ne upoštevajo ukazov predsednika Donalda Trumpa. Petro naj bi že zapustil ZDA. Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da so se za ta ukrep odločili zaradi njegovih dejanj med obiskom New Yorka, kjer se je udeležil zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov.

Slovenska delegacija, pod vodstvom zunanje ministrice Tanje Fajon, se ni udeležila govora izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja na 80. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku.

V Italiji je danes potekala splošna stavka, ki so jo sklicali sindikati v znak solidarnosti s Palestinci v Gazi. Sindikati pozivajo italijansko vlado k prekinitvi vezi z Izraelom. Stavka je prizadela javni promet, železnice in druge javne storitve. V več mestih so potekale demonstracije.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU, Kaja Kallas, je pozdravila imenovanje Sushile Karki za predsednico začasne nepalske vlade. Karki je napovedala, da bo upoštevala zahteve protestnikov po odpravi korupcije. V nasilnih protestih, ki so zajeli Nepal, je umrlo več ljudi.

Evropska komisarka za širitev Marta Kos je v Evropskem parlamentu kritizirala srbskega predsednika Aleksandra Vučića zaradi njegove udeležbe na vojaški paradi na Kitajskem in ponovila kritiko njegovih žaljivk na račun evropskih poslancev. Poleg tega je Kosova obsodila nasilje nad protestniki v Srbiji, slovenski evroposlanci pa so bili kritični do popustljivosti EU do Srbije, kjer potekajo množični protivladni protesti.

Ob robu Blejskega strateškega foruma so propalestinski protestniki opozarjali na genocid v Gazi in Evropi očitali sokrivdo. Od evropskih voditeljev so zahtevali ukrepanje glede tega vprašanja.